Skrb za nepokretnega bolnika

Splošna higiena

Ko se soočamo s skrbjo za nepokretnega bolnika, predstavlja večini enega največjih strahov običajno prav osebna higiena. S tem posegamo v človekov osebni prostor, zato je lahko še posebej začetek morda neprijeten in nelagoden. Ravno zaradi tega je najbolj pomembna komunikacija z bolnikom in izkazovanje razumevanja, uvidevnosti ter predvsem spoštovanja. Če bolnikovo stanje to dopušča, ga spodbujamo v čim večjo samostojnost, mi pa smo mu le v oporo in pomoč. 

 

Higiena kože pri nepokretnem bolniku je pomembna zaradi več razlogov, prvenstveno z vidika odstranjevanja odmrlih kožnih celic in umazanije, pa tudi zato, ker s tem krepimo in utrjujemo kožo, pospešujemo prekrvavitev, dosežemo boljše psihično in fizično počutje bolnika ter preprečujemo nastanek razjed zaradi pritiska. 

• najpomembnejša je redna skrb za higieno kože, kar mora zajemati nežno umivanje, uporabo blagih mil, dobro osušitev in skrbno opazovanje morebitnih sprememb. Higiena kože je še posebej pomembna v primeru inkontinence (nehotenega izločanja urina ali blata), saj telesni izločki močno dražijo kožo in lahko še hitreje pride do vnetij in preležanin. V tem primeru kožo čistimo s čim bolj blagimi čistilnimi sredstvi in ne drgnemo premočno z brisačo, saj je koža običajno precej stanjšana in veliko bolj občutljiva. Po končanem umivanju lahko kožo tudi zaščitimo s primernimi kremami, ki jo bodo obenem tudi navlažile in nahranile. 
• redno obračanje bolnika in menjavanje posteljnega položaja, ki naj predvidoma poteka na dve uri,
• redno menjavanje posteljnega in osebnega perila, 
• uporaba blazin za razbremenitev pritiska.

Zelo pomembno je, da oskrbovalec pred izvajanjem nege poskrbi za ustrezno higieno in tako zaščiti tako sebe kot varovanca. To stori s temeljitim umivanjem rok, dezinfekcijo (uporabi razkužilo za roke, kožo, pribore in instrumente ter delovne in uporabne površine). 

 

Pomembna je tudi uporaba rokavic, ki osebo ščitijo pred različnimi telesnimi izločki in zaščitne maske, v primeru prehladov in drugih nalezljivih bolezni. 

 

Nega ustne votline

Zobe umivamo zjutraj in zvečer vsaj 2 minuti z mehko zobno ščetko in zobno pasto, dobro očistimo vse zobne površine in smo dovolj nežni, da ne poškodujemo dlesni. Z zobno ščetko izvajamo potege od mesta, kjer se zob stika z dlesnijo do njegovega prostega roba. 

 

Če varovanec uporablja zobno protezo, jo je potrebno po vsakem obroku splakniti pod mlačno tekočo vodo in vsaj enkrat na dan temeljito očistiti z mehko zobno ščetko in tekočim milom (lahko jo tudi namočimo v raztopino s tableto za čiščenje zobne proteze ali v raztopino z desetodstotnim vinskim kisom). Po vsakem obroku moramo pred ponovno namestitvijo proteze splakniti tudi ustno sluznico, enkrat na dan pa jo moramo tudi temeljito očistiti z namočeno gazo.

Nega kože, intimnih predelov, lasišča in las

Z rednim umivanjem kože preprečujemo nastanek neprijetnih vonjav, okužb, ran ter izboljšamo prekrvavitev kože. Kožo umivamo vsakodnevno, posebno nego pa namenimo zlasti koži obraza, intimnih predelov in rok (le te umijemo večkrat, pred vsakim obrokom in po uporabi stranišča). 

 

Kožo umivamo z vodo in nevtralnim milom, ki ga dobro speremo. Lahko si pred umivanjem napravimo milnico (v posodo z mlačno vodo dodamo malo mila) in varovanca umivamo s krpo. Kožo obraza negujemo samo z vodo. Po umivanju kožo nežno, vendar dobro osušimo in jo na mestih, kjer je prekomerno suha (običajno so to komolci, pete, podplati) dodatno navlažimo s kremo. Kožne gube po umivanju dobro osušimo in jih nekaj časa pustimo, da se zračijo, kasneje pa jih prav tako lahko namažemo z negovalno hladilno ali ognjičevo kremo. Kože pri umivanju nikoli ne drgnemo. 

 

Intimne predele umivamo z vodo in nevtralnim ali intimim milom. Pri ženski razpremo sramne ustnice in z enkratnimi potegi umivamo in brišemo s potegi od spredaj navzad (od nadsramja k zadnjiku). Pri moškem pomaknemo kožico spolnega uda prek glavice, glavico temeljito speremo in odstranimo izloček, ki se nabira za kožico, nato pa kožico pomaknjemo nazaj. 

 

Pri bolniku, ki ima vstavljen urinski kateter, izvajamo intimno nego večkrat dnevno, da preprečimo nastanek okužb. Urinski kateter z eno roko pridržimo, z drugo pa s krpico s krožnimi gibi umivamo spolovilo od katetra navzven. Pri bolnikih z inkontinenco kožo na predelu spolovila in zadnjika tudi temeljito namažemo z zaščitno kremo. Če je bolnik slabo pokreten, lahko tudi lase in lasišče umivamo v postelji.

 

Inkontinenca

Inkontinenca ali nenadzorovano uhajanje vode in blata je pogosta in neprijetna težava, ki se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, vendar prizadene predvsem starejše. Bolnikom predstavlja tako higienske, zdravstvene kot tudi socialne težave, v njih zbuja občutke sramu in nelagodja, zato svoje težave sprva pogosto skrivajo in se od okolice tudi umikajo. 
 

Pripomočki, ki zaščitijo pred iztekanjem urina in neprijetnimi vonjavami ter vlago, obstajajo v obliki hlačnih predlog oz. vložkov, plenic in posebnega spodnjega perila. Pri nepokretnem bolniku je priporočljivo uporabiti tudi vpojne predloge za posteljo.

Preprečevanje preležanin 

Razjede zaradi pritiska, pogosto poimenovane preležanine, v strokovni literaturi pa jih najdemo tudi pod nazivom »decubitus«, so eden najresnejših zapletov pri nepokretnem bolniku. V osnovi gre za odmiranje kože in podkožnih struktur, ki nastane zaradi neposrednega pritiska na kožo, kar vodi v veliko slabšo oskrbo s kisikom in hranilnimi snovmi ter posledično v okvaro tkiva
 

Preležanine se običajno pojavijo zelo hitro, nastanejo lahko namreč že po nekaj urah, kar dve tretjini pa jih nastane v prvih 14 dneh. Razjedo lahko povzročijo tudi predmeti, ki pritiskajo na kožo (npr. urinski kateter, infuzijska cevka) in strižne sile ter sile trenja, ko bolnik drsi po površini (po postelji ali pri sedenju na stolu/invalidskem vozičku). Najprej se posledice povišanega pritiska na koži pokažejo kot rdečina, ki na pritisk s prstom pobledi. V tem stadiju koža še ni okvarjena in jo lahko od začetne razjede ločimo po tem, da ta ob pritisku s prstom ne pobledi. Če ogroženega dela ne razbremenimo pritiska, na pordeli koži nastane sprva površinska poškodba kože (odrgnina ali mehur), ki ob nadaljnem pritisku napreduje v čedalje globjo rano. Razjede je potrebno preprečevati, ker so poleg tega, da so zelo boleče tudi zelo izpostavljene okužbam in jih je težko zdraviti. 

 

Preležanine preprečujemo tako, da bolnika:

• Opazujemo: vsak dan pregledujemo njegovo kožo, posebej bolj ogrožena mesta. Če opazimo spremembo na koži, poskušamo poiskati vzrok zanjo in ga odstraniti. 
• Skrbimo za higieno kože: skrbimo da je koža čista in primerno vlažna. Kožo negujemo z rednim umivanjem in mazanjem suhih predelov s kremo. Pomembno je vedeti tudi, da ogroženih mest za nastanek razjede in že pordelih mest ne masiramo.
• Skrbimo za ustrezno prehranjenost bolnika in primeren vnos tekočin.
• Skrbimo za bolnikovo gibanje in primerno lego telesa ter uporabimo pripomočke za razbremenitev pritiska: nepokretne bolnike v postelji redno obračamo in skrbimo za ustrezen položaj telesa (hrbtni, bočni, polbočni, sedeči in polsedeči položaj, v katerem bolnika ustrezno namestimo s podlaganjem blazin), oblačila in posteljnino. Na posteljo namestimo blazino za preprečevanje preležanin. 

Pomembno je vedeti, da kot posledica sprememb v delovanju bolnikovega telesa preležanine vseeno lahko nastanejo kljub upoštevanju preventivnih ukrepov. Zato je ključnega pomena hitro prepoznavanje začetnega stadija preležanin in obvestitev zdravniške službe.