Celostna oskrba

1.    NAPOTKI KAKO PRIPRAVIMO SVOJCA ZA POČITEK:

 

V prostoru poskrbimo za ustrezno mikroklimo in priporočljivo je da sobo pred spanjem prezračimo. Soba za spanje naj bo zatemnjena. Klicna naprava in stikalo za luč naj se nahajajo v dosegu njegovih rok.

Poskrbimo za osebno higieno, za udoben položaj v postelji ter za varnost svojca (namestimo posteljno ograjico). Razburjenega nemirnega svojca pred spanjem pomirimo in se z njim pogovorimo. Poskrbimo za primerno prehrano: večerja naj bo dovolj zgodaj, manj obilna, izogibamo se težje prebavljivi hrani, mastnim jedem, preveč začinjeni hrani, alkoholu, pitju kave, tobaku.

Pred spanjem priporočamo pitje čaja za pomiritev (metinega, melisinega, lipovega, janeževega in drugega. Pri svojcih katerih zdravnik predpiše uspavala za zdravljenje nespečnosti pa moramo biti pozorni na to da uspavala ne dajemo pred 22.uro zvečer in ne po 2. uri zjutraj. Pozorni moramo biti na morebitne stranske učinke kot so znojenje, tresenje, zaspanost čez dan, slabša zbranost, motnje spomin itd.

 

NAČELA UREJANJA NEGOVALNE POSTELJE:

• Posteljo si dvignemo na primerno višino, da si olajšamo delo
• Pri urejanju postelje upoštevamo zdravstveno stanje svojca in predpisano lego
• Rjuhe dobro napnemo, saj pri nepokretnih svojcih lahko pride do preležanin
• Pri obračanju svojca iz ene na drugo stran smo pozorni da je na drugi strani dvignjena ograja, da ga zavarujemo pred padcem

2.    OSEBNA HIGIENA:

Osebna higiena je intimne narave in vsak si jo želi izvajati sam. Odvisnost pri izvajanju osebne higiene je neprijetna in zahteva od prizadetega in svojca veliko razumevanja, tenkočutnosti, obzirnosti in spoštovanja. 

Izvajanje osebne higiene je povezano z dotikanjem. Pri izvajanju osebne higiene se ne moremo izogniti dotikanje intimnih delov telesa, kot so obraz, usta, vrat, prsni koš, trebuh in anogenitalni predel. Pomembno je, da se svojca dotikamo obzirno in da spoštujemo njegovo dostojanstvo.

Spremembe na katere smo pozorni pri opazovanju kože:

• BARVA kože: bledica, rdečica, modrikavost, porumenelost in premenjena pigmentacija
• STRUKTURA kože: hrapava, luščenje kože, izpuščaji, lišaji, mehurji, bradavice, materina znamenja
• POŠKODBE kože: brazgotine, praske, odrgnine, manjše ali večje rane
• NAPETOST in ELASTIČNOST kože: edemi (otekline), bule in turgor kože. Turgor kože ugotavljamo tako, da narahlo kožo primemo z dvema prstoma in jo malo vzdignemo, nato opazujemo odziv. Če ima koža dovolj vlage, se kožna guba hitro povrne v prvotno lego. V primeru dehidracije pa ostane guba v privzdignjenem položaju.

3.    HIGIENA USTNE VOTLINE:

Normalen jezik je rožnate barve in vlažen z vidnimi papilami. Spremembe na jeziku so lahko: rdečina, svetleč jezik, razpokan jezik, ulceracije, mehurji, obloge, lupljenje jezika, jezik brez papil.

 

NAJPOGOSTEJŠI VZROKI ZA NASTANEK SPREMEMB V USTNI VOTLINI SO:

• Pomanjkljiva in neustrezna higiena ustne votline
• Premajhen vnos tekočin (dehidracija in izsušena sluznica)
• Neustrezna prehrana (pomanjkanje vitaminov, mineralnih snovi)
• Nezadostna količina sline
• Terapevtski posegi v ustih (operacije, radioterapije, kemoterapije)
• Dihanje skozi usta
• Prekomerno pitje alkohola, kajenje
• Vnetje ustne sluznice (stomatitis)
• Glivično obolenje ustne sluznice (soor)
• Vnetje obušesnih žlez (parotitis)
• Zmanjšana telesna odpornost organizma
• Jemanje nekaterih zdravil 

Pripomočke in pripravke za izvajanje higiene ustne votline izberemo glede na oceno stanja ustne votline, zdravstveno stanje svojca in njegove navade.

Med pripomočke za higieno ustne votline uvrščamo zobno ščetko, čistilne gobice ( so praktične za uporabo, saj omogočajo nežno čiščenje občutljive in poškodovane sluznice), sterilni set za ustno nego (vsebuje pean, lesen loparček in tampone).

PRIPRAVKI ZA IZPIRANJE IN ČIŠČENJE USTNE VOTLINE:

• Zeliščni čaji, največ se uporabljajo kamilice, žajbelj, rožmarin, delujejo protivnetno.
• Fiziološka raztopina (0,9% NaCl), je izotonična raztopina, ki pospeši zdravljenje, vendar slabo odstrani obloge.
• Vatirane palčke z limono in glicerinom stimulirajo produkcijo sline. Uporabljajo se tudi za osvežitev ust, nikakor pa niso primerne za odstranjevanje zobnih oblog.
• Ustna voda deluje antiseptično in antimikotično ter lokalno ublaži bolečino. Uporabljamo jo pri vnetju dlesni, aftah, stomatitisu in pri poškodba v ustni votlini. 
• Pripravek iz glicerola (10% borax glicerin) vlaži in odstranjuje zobne obloge.
• Vazelin uporabljamo za nego ustnic. Uporabljamo lahko tudi olivno olje ali med, ki preprečujeta izsuševanje sluznice pri dihanju.

UMIVANJE ZOB SVOJCU Z ZOBNO ŠČETKO:

Na posteljno mizico pripravimo vse potrebno: kozarec s toplo vodo, zobno ščetko, zobno pasto, zaščita za svojca, kozarec vode in posodico za izpljunjenje.

Izvedba:

• Izpiranje ust: Svojcu naročimo, naj si usta izplakne z vodo in tekočino izpljune v posodico. 
• Ščetkanje zob: Svojec si zobe umije sam, če je to zmožen. V nasprotnem primeru mu pri tem pomagamo. Zobno ščetko postavimo pod kotom 45 stopinj na mesto, kjer se zob stika z dlesnijo. Zobe umivamo s krožnimi gibi 2 do 3 minute.
• Izpiranje ust: Po končanem umivanju naj si svojec usta še enkrat izplakne z vodo in izpljune v posodico. 
• Brisača: Obrišemo mu usta z brisačo. 
• Nega ustnic: Ustnice mu namažemo z vazelinom, da jih negujemo in preprečimo izsušitev.

UMIVANJE ZOBNE PROTEZE:

Za čiščenje zobne proteze se priporoča tekoče milo in mehka zobna ščetka. Najprimerneje pa je, da zobno protezo čistimo z uporabo tablete za čiščenje zobne proteze, ki jih raztopimo v vodi in vanjo za določen čas potopimo protezo. Tablete za čiščenje zobne proteze delujejo antibakterijsko in dezinfekcijsko ter preprečujejo nalaganje zobnega kamna. Tableto pustimo učinkovati najmanj 10 do 15min. Učinkovito je tudi namakanje zobne proteze preko noči v desetodstotnem vinskem kisu, ki raztaplja trde obloge in preprečuje glivične infekcije.

Pripravimo pripomočke: mehka zoban ščetka, tekoče milo, posodica za zobno protezo, rokavice, pripomoček za higieno ustne votline.

Izvedba:

• Odstranitev proteze: Svojemu varovancu nežno odstranite zobno protezo iz ust in jo položite v posodico za zobno protezo. 
• Priprava za čiščenje: če želite uporabiti tekoče milo, ga nanesite na mehko zobno ščetko. Če boste uporabili tablete za čiščenje zobnih protez, sledite navodilom proizvajalca .
• Čiščenje posodice: Odprite posodico za zobno protezo, očistite pokrovček in ga odložite na stran. 
• Čiščenje proteze: zobno protezo pod tekočo mlačno vodo očistite z zobno ščetko. Bodite nežni in pazite, da ne poškodujete kovinskih sponk, če jih ima proteza. Če uporabljate tekoče milo, protezo po ščetkanju temeljito sperite pod tekočo vodo. Če uporabljate tablete za čiščenje zobnih protez, protezo namočite v raztopino po navodilih proizvajalca.
• Izpiranje in namakanje proteze: očiščeno zobno protezo položite na čist pokrovček. Posodico umijte, jo napolnite s hladno vodo in vanjo položite očiščeno protezo. Protezo lahko pustite namakati v čisti vodi čez noč, vendar to ni nujno.
• Dodatno čiščenje: po potrebi lahko za čiščenje težko dostopnih mest na protezi uporabite pripomoček za higieno ustne votline. Redno, vsaj enkrat dnevno, očistite tudi posodico za zobno protezo.

HIGIENA USTNE VOTLINE S STERILNIM SETOM:

Higieno ustne votline s sterilnim setom izvajamo pri pacientih z motnjami požiranja, s spremembami v ustni votlini, pri tistih, ki dihajo skozi usta, po operativnem posegu, pri pacientih z nasogastrično sondo, pri nezavestnih, umirajočih, intubiranih pacientih itd.

Priprava pripomočkov: sterilni set za ustno nego, kozarec, pripravek za ustno nego, ustno vodo, sredstvo za neko ustnic (vazelin), ledvičko/ posodica, rokavice, maska, nepremočljivo podlogo ali brisačo.

Izvedba:

• Odprite sterilni set. S pinceto primite gazo in z drugo roko vzemite kozarec s tekočino za ustno nego. Tekočino nalijte na gazo, ki jo držite nad posodico za izpljunek. Gazo dobro ožemite s pinceto, da preprečite nevarnost zadušitve.
• Čiščenje ustne votline: prosite svojega varovanca, da odpre usta (ali mu pri tem pomagate) in z nežnimi gibi očistite njegovo ustno votlino. Za čiščenje zob uporabite šest gaz. S sedmo gazo očistite jezik in z osmo še trdo nebo. Uporabljeno gazo zavrzite.
• Obrišite varovancu usta in jih namažite z vazelinom.

Pazimo, da s peanom ne poškodujemo ustnic, dlesni, jezika in zob, zlasti pri nemirnem in nesodelujočim svojcem.

 

4.    POSTELJNA KOPEL:

Za izvajanje osebne higiene vedno uporabljamo rokavice pri izvajanju higiene ustne votline, pri umivanju zobne proteze, izvajanju anogenitalne nege in pri negi nog, če so na stopalu spremembe (glivična obolenja nog, bradavice in podobno).  Rokavice uporabimo tudi v primeru, da ima varovanec spremembe na koži (izpuščaje, poškodovano kožo), se prekomerno znoji, ima okužbo, ali prejema citostatsko terapijo.

Priprava pripomočkov: umivalnik, vrč s toplo vodo, tekoče milo, umivalne krpice, losjon ali mleko za telo, glavnik, nepremočljiva zaščita za posteljo, rokavice, nepremočljiv predpasnik, dve brisači, čisto osebno perilo, čisto posteljno perilo.

Izvedba:

• Posteljo naravnamo na primerno višino.
• Iz zgornje rjuhe in odeje naredimo zaščito za svojca.
• Pod glavo namestimo nepremočljivo zaščito za posteljo. Pri umivanju svojca pokrivamo z zgornjo posteljnino, s čisto rjuho ali z večjo brisačo, zato da svojca ne zebe in da mu zagotovimo zasebnost.
• Preverimo temperaturo vode.
• Predel telesa najprej zmočimo z vodo, nato ga namilimo, speremo in dobro obrišemo. 

Vrstni red umivanja: pred izvajanjem posteljne kopeli izvedemo higieno ustne votline. Pri izvajanju posteljne kopeli najprej umijemo obraz, zate vrat, roki, prsni koš, hrbet in nogi. Nazadnje izvedemo anogenitalno nego.

Umivanje obraza in vratu: 

• Pod glavo namestimo nepremočljivo zaščito za posteljo.
• Obraz in ušesa umivamo brez mila.
• Ovlažimo umivalno krpico in najprej umijemo oči od zunanjega kota proti notranjemu. Za vsak potegljaj umivalno krpico obrnemo in jo temeljito speremo.
• Pri umivanju oči smo pozorni na spremembe, kot so prekomerno solzenje ali kak drug izcedek iz oči, znaki vnetja, pekoče oči, moteča svetloba, dvojni vid in drugo. V primeru, da je vneto eno oko, najprej umijemo zdravo oko.  Pazimo, da ne prenašamo okužbe z enega očesa na drugo oko.
• Umijemo čelo, lice, koren nosu in brado v obliki trojke. Zatem umijemo predel okrog ust in nosu.

Nadaljujemo z umivanjem ušes. Najprej umijemo predel za uhljem, zatem uhelj in zunanji del sluhovoda. Uho obrišemo v enakem vrstnem redu. Umijemo še drugo uho.

Za umivanje vratu uporabimo milo. Vrat umivamo prečno s potegi proti zatilju. Najprej vrat umijemo samo z vodo, nato ga namilimo, speremo in obrišemo.

 

Umivanje rok:

• Pod roko namestimo nepremočljivo zaščito. Najprej umijemo zapestje, zatem podlaket, komolec, nadlaket, ramo in pazduho. Namiljeno roko splaknemo in jo obrišemo po enakem vrstnem redu.
• Z namiljeno krpico umijemo hrbtišče roke, prste, skrbno predel med prsti in dlan.
• Splakujemo in brišemo po enakem zaporedju. Posebej skrbno obrišemo kožo med prsti. Na enak način umijemo drugo roko.

 

Umivanje prsnega koša in trebuha:

• Nepremočljivo zaščito za posteljo premaknemo pod hrbet. Pacientu slečemo zgornji del pižame in ga pokrijemo.
• Pri moškem umivano prsni koš s potegi v obliki osmice. Začenjamo pri prsnih bradavicah in s potegi nadaljujemo navzven, z vedno večjim osmicami čez celoten prsni koš do ramen.
• Pri ženski umijemo dojko krožno, od bradavice proti spodnjemu delu dojke. Dobro umijemo in osušimo kožno gubo pod dojko.
• Trebuh umivamo prečno ali krožno v smeri urinega kazalca. Umijemo popek.
• Namiljen prsni koš in trebuh splaknemo in obrišemo po enakem vrstnem redu.
• Varovanca pokrijemo.

 

Umivanje hrbta:

• Varovanca obrnemo na bok, lahko pa se v postelji tudi usede.
• Hrbet umivamo z dolgimi potegljaji od ledvenega dela navzgor in preko lopatic navzdol.
• Namiljen hrbet splaknemo in ga obrišemo po enakem vrstnem redu.
• Varovancu oblečemo zgornji del pižame in ga pokrijemo.

 

Umivanje nog:

• Nepremočljivo zaščito za posteljo premaknemo pod nogo. Kadar opazimo spremembe na koži nog ali na nohtih si nadenemo rokavice.
• Varovanec nogo v kolenu rahlo pokrči, če to ne zmore mu pomagamo mi.
• Z namiljeno umivalno krpico začnemo umivati gleženj s krožnimi gibi, nadaljujemo z dolgimi potegi do kolena.
• Umijemo koleno in nadaljujemo z dolgimi potegi do dimelj.
• Namiljeno nogo splaknemo in jo obrišemo po enakem vrstnem redu.
• Umijemo nart, prste, predel med prsti, podplat in peto.
• Namiljeno stopalo splaknemo in ga obrišemo po enakem vrstnem redu. Na enak način umijemo drugo nogo.

 

Anogenitalna nega: 

Anogenitalno nego izvajamo pogosteje pri varovancih z inkontinenco (nekontroliranem izločanju urina in blata), če ima varovanec vstavljen stalni urinski kateter,…

Če je mogoče naj se varovanec pri anogenitalni negi umiva sam. po izvedeni anogenitalni negi mu omogočimo, da si umije roke.

Pri izvajanju anogenitalne nege si nataknemo rokavice. Nepremočljivo zaščito za posteljo namestimo pod zadnjico. Varovanca namestimo v položaj, pri katerem leži na hrbtu, noge skrči, in razpre. Z zgornjo posteljnino naredimo zaščito od kolen proti vznožju. Od pasu do kolen zaščitimo varovanca z večjo brisačo.

Anogeniatlna nega pri ženskah:

• Umivalno krpico dobro navlažimo in dodamo milo za intimno nego.
• Najprej umijemo nadsramje, nato dimeljski gubi.
• Z eno roko razpremo sramne ustnice, z drugo roko z enkratnimi potegljaji od spredaj nazaj dobro umijemo spolovilo. Umivalno krpico ves čas temeljito splakujemo in obračamo.
• Namiljen genitalni predel splaknemo in obrišemo.
• Slečemo rokavice, razkužimo roke in si nataknemo čiste rokavice. Varovanko obrnemo na bok.
• Namilimo glutealne mišice, zadnjično brazdo in nazadnej perianalni predel (predel okrog zadnjika).
• Zadnjico po istem zaporedju splaknemo in obrišemo.

 

Anogenitalna nega pri moškem:

• Umijemo nadsramje in dimeljski gubi.
• Umijemo penis. Kožico pomaknemo preko glavice proti korenu penisa. Umijemo glavico penisa. Zatem umijemo modnik.
• Namiljen predel splaknemo in ga obrišemo. Kožico penisa potegnemo v prvotni položaj. 
• Varovanca obrnemo na bok. Namilimo glutealne mišice, zadnjično brazdo in nazadnje perianalni predel.
• Zadnjico po istem zaporedju splaknemo in obrišemo.

5.    NEGA ROK IN NOHTOV:

Higiena rok je za varovanca izrednega pomena in najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb. 
 

Priprava pripomočkov za striženje nohtov na rokah: vrč s toplo vodo, umivalnik (posoda), tekoče milo, brisača, nepremočljiva zaščita za posteljo, škarje za striženje nohtov, alkoholni zloženci, rokavice, krema za roke.

Izvedba:

• Varovancu umijemo roke.
• Nohte pristrižemo polkrožno. Pazimo, da nohtov ne pristrižemo preveč, ker bi ranili kožo. Razkužimo obnohtje in noht.
• Roke namažemo s primerno kremo, nohte oblikujemo s pilico.

 

6.    NEGA NOG IN NOHTOV:

Pri umivanju nog opazujemo stanje kože in nohtov. Zlasti moramo biti pozorni na izpuščaje, bradavice, na pordela, boleča in vneta mesta, zlasti v pregibu med prsti, na srbeče mehurčke v predelu med prsti in na podplatih, na morebitne deformacije prstov, na spremembe v barvi in strukturi nohta (noht je dvignjen od podlage, je rumeno obarvan ali črn),…

 

Posebno pomembna je nega nog pri varovancih s sladkorno boleznijo. Z ustrezno higieno nog, s primerno izbiro obutve in rednim opazovanjem nog  preprečujemo nastanek diabetične noge.

 

Kadar so na nogah prisotne spremembe, pri negi nog in nohtov uporabimo zaščitne rokavice. Odstranjevanje kurjih očes, vraščenih nohtov in zahtevnejšo nego trde kože naj opravi pediker.

 

Priprava pripomočkov za striženje nohtov na nogah: umivalnik, vrč s toplo vodo , tekoče milo, brisačo, nepremočljivo zaščito za posteljo, škarje ali klešče za striženje nohtov, alkoholne zložence, kremo za noge, rokavice.

 

Izvedba:

• Varovancu umijemo noge.
• Nohte na nogah strižemo ravno. Konico stranskega roba zaoblimo, da ne pritiska v druge prste, vendar pazimo, da ne strižemo pregloboko v obnohtje.
• Pri striženju nohta pazimo, da ne ranimo kože ob nohtu (posebej pazimo pri varovancih, ki imajo sladkorno bolezen in spremembe na ožilju, ker se jim rane slabše celijo).
• Razkužimo obnohtje in noht.
• Noge namažemo s primerno kremo.

 

7.    PRHANJE VAROVANCA:

Prhanje ima prednosti pred kopanjem, ker je bolj higiensko (zaradi tekoče vode)- prhanje prilagodimo glede na zdravstveno stanje varovanca.  Kadar težko stoji ga prhamo sede (stol za prhanje).  Med prhanjem opazujemo stanje kože, njegovo dihanje, mišični tonus, zavest in splošno počutje. Prhamo vedno od nog navzgor.

Priprava pripomočkov: milo, brisače, umivalne krpice, rokavice, nepremočljiv predpasnik, čisto perilo, kremo za nego kože, glavnik.

Izvedba:

• Nastavimo primerno temperature vode, kar preverimo na zapestju.
• Prhamo od nog proti glavi.
• Varovancu podajamo namiljene krpice ali pa ga (zlasti na njemu nedostopnih mestih) umijemo mi.
• Umivamo po enakem vrstnem redu kot pri posteljni kopeli. Varovanca ves čas opazujemo.
• Po prhanju varovanca dobro obrišemo (ali pa se obriše sam) in ga namažemo s kremo ali losjonom za telo. 
• Če smo varovancu umili lase, mu jih v sobi posušimo in mu uredimo pričesko.
• Če je potrebno postrižemo nohte na rokah in nogah.

 

Umivanje las v postelji:

Lase  umivamo pri prhanju in kopanju. Kadar to ni mogoče, jih umijemo v postelji. Pred umivanjem las varovancu vedno zamašimo ušesa z vato ali ušesnimi čepki.

Priprava pripomočkov: šampon za lase, brisačo, čepke ali kose vate za ušesa, dva vrča s toplo vodo ( na zapestju preverimo temperaturo vode), nepremočljivo zaščito za posteljo, frizerska skleda ali gumirano platno (polivinil) z rjuho za »žleb«, po katerem odteka voda v vedro, rokavice, vedro, glavnik, sušilec za lase, nepremočljiv predpasnik.

Izvedba:

• Varovancu pod glavo namestimo frizersko skledo ali naredimo »žleb« poravnamo tako, da voda odteka v vedro.
• Navlažimo lase in nanesemo šampon. S prsti obeh rok šamponiramo lase po sredini lasišča od čela do zatilja. Glavo previdno dvignemo z eno roko in šamponiramo zatilje, nato še lasišče ob straneh. Lasišče masiramo z blazinicami prstov. Lase izperemo in ponovimo postopek šamponiranja.
• Lase splaknemo in jih zavijemo v brisačo.
• Odstranimo frizersko skledo ali »žleb«.
• Varovanca namestimo v udoben položaj in mu razčešemo ter posušimo lase.

 

Nega brkov in brade:

Če varovanec zmore naj se brije sam, v nasprotnem primeru mu pomagamo mi. Varovanci, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi ali imajo motnje strjevanja krvi, naj uporabljajo električni brivnik.

Priprava pripomočkov: pripomočke za britje: britvico, brivsko kremo (peno), losjon po britju, umivalnik, vrč s toplo vodo, umivalno krpico, brisačo, nepremočljivo zaščito za varovanca, rokavice, ogledalo.

Izvedba: 

• Kožo obraza navlažimo z vodo in nanjo nanesemo brivsko peno. 
• Rezilo britvice držimo pod kotom 45 stopinj. Kožo napnemo in s kratkimi potegi previdno brijemo v smeri rasti dlak. Varovanec naj napne kožo okrog ust. Pazimo na kožne spremembe (izrastke, bradavice), da jih ne poškodujemo. 
• Po končanem britju obraz umijemo in ga obrišemo.
• Na kožo obraza nanesemo losjon po britju.

 

8.    OBLAČANJE IN SLAČENJE:

Z obleko zaščitimo telo pred zunanjimi vplivi in vzdržujemo telesno temperaturo. Obleka ima tudi estetski pomen in omogoča prijetno, udobno počutje. Obleko izbiramo glede na letni čas in priložnost.

 

Slačenje varovanca:

• Kadar je obolela ali prizadeta roka, najprej slečemo zdravo roko nato prizadeto.
• Težko gibljivega varovanca slečemo tako, da nagubamo srajco od hrbtnega dela do vratu. Pacient naj rahlo upogne glavo. Srajco povlečemo čez glavo in nato preko rok.

 

Oblačenje varovanca:

• Zgornji del srajce varovancu oblečemo tako, da najprej nagubamo rokave in oblečemo roki. Varovanca prosimo, da rahlo upogne glavo, nagubamo srajco in jo povlečemo čez glavo.
• Zapnemo gumbe.
• Oblečemo najprej prizadeto in nato zdravo roko.
• Srajco poravnamo po telesu.
• Hlače oblačimo tako, da hlačnici nagubamo, ju povlečemo čez stopala in potegnemo do pasu.
• Varovancu  obujemo nogavice, ki naj bodo iz naravnih materialov. Posebej moramo biti pozorni na to, da nogavice in dokolenke nimajo pretesne elastike.

 

9.    GIBANJE:

Gibanje je pomembno za vsakega človeka, ker izboljša telesno in psihosocialno zdravje. Vpliva na gibljivost , prožnost sklepov, moč mišic, na boljšo prekrvavitev organov in telesa, boljo prebavo, ne primerno telesno maso, nemoten in mirnejši spanec. 

Opazovanje in motnje gibljivosti: 

• Gibljivost pacienta: je lahko primerna, lahko pa je ovirana, prekomerna, oslabljena ali neusklajena.
• Drža telesa: je lahko pokončna ali spremenjena zaradi okvare hrbtenice.
• Mišični tonus: pomeni stalno napetost mišic in pomaga ohranjati položaj in držo telesa. Mišični tonus popusti v stanju globokega spanja, nezavesti in narkoze. Ločimo hipotonijo in hipertonijo.
• Hipotonija: je nenormalno zmanjšan mišični tonus skeletnih ali gladkih mišic. Hipertonija je nenormalno zvečan mišični tonus skeletnih ali gladkih mišic. Gibi rok in nog so lahko usklajeni ali neusklajeni.
• Delovanje refleksov: je lahko zmanjšamo ali so refleksi celo odsotni, lahko pa so prekomerni in podobni krčem.
• Motnje občutljivosti: se kažejo kot prekomerna vzdraženost, zmanjšana vzdraženost, neprimeren občutek  za gibanje, stabilen položaj, ipd.

Ohromitve spadajo med najtežje motnje gibljivosti. Ohromelost pomeni delno (pareza) ali popolno (plegija)  izgubo občutkov ali zmožnosti krčenja mišic v posameznih organih ali po vsem telesu.

Razlikujemo naslednje vrste ohromelosti:

• Monoplegija: popolna ohromelost ene okončine (roke ali noge)
• Monopareza: delna ohromelost ene okončine.
• Hemiplegija: popolna ohromelost ene strani oz. polovice telesa.
• Paraplegija: popolna ohromelost obeh spodnjih okončin.
• Parapareza: delna ohromelost obeh nog.
• Tetraplegija: popolna ohromelost vseh štirih udov.
• Tetrapareza: delna ohromelost zgornjih in spodnjih udov.

 

Razjeda zaradi pritiska:

Preležanine, znane tudi kot razjede zaradi pritiska ali decubitus, so lokalno omejene poškodbe tkiva, ki nastanejo zaradi neposrednega pritiska na kožo ali strižne sile, ali kombinacije obeh. Poškodba se lahko omeji le na kožo ali pa vključi tudi podkožje in globlja tkiva. Najpogosteje se pojavijo zaradi dolgotrajnega povečanega tlaka na tkivo, kar lahko vodi v prekinjen lokalni krvni obtok in ishemijo, ter nato do odmiranja tkiva. Okvara tkiva se lahko pojavi že po 2 urah izpostavljenosti, v nekaterih primerih pa tudi hitreje, še posebej ob prisotnosti dodatnih dejavnikov tveganja. Poleg tega lahko razjede povzročita tudi sila trenja in strižna sila, kar je pogosto v pol sedečem položaju pacienta.

Dejavniki tveganja za nastanek razjede zaradi pritiska so:

• Zmanjšano gibanje ( pri osebah z motnjo zavesti, pri ohromitvah, poškodbah, ki osebo prisilijo v določeno lego, itd.).
• Motnje prekrvavitve (npr. slabokrvnost, bolezni srca in ožilja).
• Motnje v presnovi (npr. sladkorna bolezen).
• Nekontrolirano izločanje urina in blata (inkontinenca).
• Debelost ali ekstremna shujšanost.
• Dehidracija.
• Nekatera zdravila, ki upočasnijo funkcijo gibanja (npr. uspavala, pomirjevala).
• Povišana telesna temperatura.
• Različne cevke, ki pritiskajo na kožo in sluznice (npr. nasogastrična sonda).

 

Najpogostejša mesta, ki so izpostavljena nastanku razjede zaradi pritiska:

• Na hrbtu (zatilje, lopatica, komolci, trtica, peti in konice prstov na nogi, če nanje pritiska odeja).
• Na boku (uhelj, rama, komolec, kolk, koleno, zunanja in notranja stran gležnja in peta).
• Sede (zatilje, lopatica, trtica, sedmica, peti in konici prstov na nogi, če nanje pritiska odeja).

 

Stopnje razjede zaradi pritiska:

1. stopnja – rdečina, ki po odstranitvi pritiska ne izgine.
2. stopnja – povrhnja poškodba kože, pri katerih je vidna odrgnina ali mehur.
3. stopnja – dermalna rana: poškodovane so plasti kože in podkožja.
4. stopnja – globoka rana: poškodovane so vse strukture tkiva od kože do kosti.

 

Osnovni koraki pri oskrbi razjede zaradi pritiska:

• Ocenite razjedo: ugotovite stopnjo, velikost, lokacijo, videz in globino razjede. Ocenite tudi splošno stanje osebe, prehransko oskrbo in možnost okužbe.
• Odstranite pritisk: to je najpomembnejši korak pri oskrbi razjede. Poskrbite, da bo razbremenjen pritiska na prizadeto mesto. Obračanje in nameščanje osebe v razbremenilni položaj na vsake 2 uri, pri zelo ogroženih pa na 1 uro, uporaba antidekubitusnih blazin).
• Redno čistite rano: rano očistite z fiziološko raztopino ali drugim zdravnikovim priporočilom. Odstranite odmrlo tkivo in izločke.
• Skrb za higieno kože: koža mora biti čista suha in namazana z negovalno kremo.
• Pasivno in aktivno razgibavanje osebe
• Uporabite ustrezne preveze: izberite preveze, ki so primerne za stopnjo in vrsto razjede. Preveze naj bodo vlažne, vendar ne premokre.
• Zagotovite ustrezno prehrano in hidracijo: pacient potrebuje dovolj beljakovin, vitaminov in mineralov za celjenje ran. Poskrbite, da bo pil dovolj tekočine.
• Nadzorujte bolečino: če ima oseba bolečine, mu zdravnik predpiše ustrezna zdravila.
• Preprečite okužbo: redno si umivajte roke pred in po oskrbi rane. Uporabljajte sterilne pripomočke.
• Spremljajte celjenje rane: redno pregledujte rano in ocenjujte njeno celjenje. Opazite morebitne znake okužbe.
• Izobraževanje svojcev: kako pravilno oskrbeti rano doma.

 

Kontrakture ali otrdelost sklepov:

Vsako nepravilno, nefiziološko ležanje ali daljša negibljivost povzročata otrdelost in napačno držo. Če prizadetih sklepov ne razgibavamo, to vodi k trajnim poškodbam, ki jih imenujemo kontrakture. Nastanejo zaradi skrajšanja mišic in vezi ter zaradi zmanjšanja sklepnih ovojnic, kar povzroči otrdelost sklepov. Najpogostejše so kontrakture, komolcev, prstov, kolen in stopal.

Vzroki za nastanek kontraktur so: negibljivost in dolgotrajno mirovanje, bolezni in vnetje sklepov in mišic, poškodbe, ohromelost, nefiziološka lega, večje opekline in brazgotine v bližini sklepov. 

Znaki, ki opozarjajo na nastanek kontraktur:

• Prisilna drža,
• varovanec ne more več premikati sklepa,
• bolečina,
• neusklajeno gibanje.

Kontrakture preprečujemo z gibanjem, aktivnim in pasivnim razgibavanjem ter s pravilno fiziološko lego varovanca v postelji.

Venska tromboza:

Tromboza je nastanek krvnega strdka na notranji strani žilne stene, ki lahko delno ali popolnoma zamaši žilo. 

Strdek običajno nastane zaradi negibljivosti, upočasnjenega ali oviranega krvnega obtoka, poškodbe žile, okvarjene notranje plasti žilne stene in nagnjenja k strjevanju krvi. 

Nevaren zaplet venske tromboze je pljučna embolija. Simptomi pljučne embolije so težko in pospešeno dihanje, varovanca duši, prisotna je bolečina v prsnem košu, pri večjem strdku lahko nastopi nenadna nepričakovana smrt.

Nastanek venske tromboze preprečujemo:

• z gibanjem in čimprejšnjim vstajanjem varovanca  (na primer po operaciji),
• s povijanjem nog z elastičnimi povoji ali z uporabo kompresijskih nogavic (medicinskih antitrombotičnih nogavic),
• z antikoagulantno terapijo, ki jo predpiše zdravnik,
• z izvajanjem vaj za noge,
• s prehrano, ki vsebuje manj maščob in holesterola,
• z opustitvijo razvad (npr. kajenje).

 

Zastojna pljučnica:

Zaradi negibljivosti je dihanje plitvo in površno, kar vplivana slabšo predihanost pljuč in lahko vodi v nastanek zastojne pljučnice. 

Ukrepi za preprečevanje nastanka zastojne pljučnice so:

• izvajanje dihalnih vaj,
• razgibavanje v postelji: aktivno, pasivno,
• redno spreminjanje položajev in lege varovanca,
• skrb za ustrezno hidracijo (varovancu ponudimo dovolj tekočine),
• skrb za primerno mikroklimo v prostoru,
• opazovanje varovanca.

 

Pravila za varno dvigovanje in premikanje varovanca:

• Obujemo varne in udobne čevlje, ki ne drsijo.
• Obleka naj bo udobna in naj ne utesnjuje.
• Ugotovimo, kaj lahko varovanec naredi sam, in ga pri tem spodbujamo.
• Pripravimo pripomočke, ki jih bomo potrebovali, npr. deska za premeščanje, pasove, dvigalo za varovanca.
• Poskrbimo za varno okolje, odmaknemo vse ovire in si uredimo dovolj prostora za gibanje.
• Posteljo dvignemo na primerno višino.
• Stojimo z rahlo razmaknjenimi stopali , kar nam omogoča stabilnost.
• Vzravnamo hrbtenico in pokrčimo kolena.
• Imeti moramo zanesljiv prijem. Varovanca držimo čim bližje sebi. 
• Pri dvigovanju stisnemo mišice medeničnega dna.
• Varovanca ne dvigujemo sunkovito in s silo.
• Izvajamo enakomerne gibe.
• Kadar dvigujemo v skupini, izberemo vodjo in delujemo usklajeno.
• Uporabljamo pripomočke za premikanje, dvigovanje in premeščanje varovanca.

 

Pomoč varovancu pri gibanju:

Kadar so prisotne težave pri gibanju varovanca , uporabljamo različne pripomočke, kot so sprehajalna palica, bergla, hodulja, deska za presedanje , vrtljiv krožnik, pas z ročaji, drsna podloga, deska za prelaganje (Rollboard), sobno dvigalo za varovanca,  invalidski voziček, kopalno dvigalo, povišan nastavek za straniščno školjko, različna držala, ki so pritrjena na steno, katapultni stol in drugo.

Kompresijsko povijanje nog:

Kompresijsko zdravljenje pomeni, da nogo od zunaj stiskamo z elastičnimi povoji ali medicisnkimi kompresijskimi nogavicami z namenom, da stisnemo razširjene žile, pospešimo pretok krvi, zmanjšamo vračanje krvi nazaj in izboljšamo delovanje mišičnih črpalk. Stopnjo kompresije predpiše zdravnik. Izvajamo ko pri varovancih, pri katerih obstaja večje tveganje za nastanek tromboze, pri vstajanju iz postelje po dolgotrajnem ležaju, pri krčnih žilah na nogah, pred daljo operacijo.

Izvedba:

• S povijanjem začnemo pri prstih nog.
• Povoj položimo na nart in naredimo dva krožna zavoja tako, da prsti ostanejo prosti.
• Stopalo povijemo s klasastimi zavoji. Na peti naredimo želvasto obvezo, nato nadaljujemo s klasastimi zavoji do kolen ali do dimelj.
• Povijanje končamo z dvema krožnima zavojema. Povoj pritrdimo s sponko.
• Povijemo tako, da z zavojem prekrijemo približno dve tretjini širine povoja. Razmiki med zavoji morajo biti enakomerni. Povijamo z zmernim nategom povoja (primerno tesno), s čimer ustvarjamo pritisk. Pritisk naj bo na stopalu, na peti in v gležnju močnejši, od gležnjev navzgor pa pritisk rahlo popuščamo.
• Pacienta povprašamo, kako se počuti, ter opazujemo barvo prstov in nohtov na nogah.
• Stopala razgibamo s krožnimi gibi in varovancu pomagamo, da vstane s postelje. Varovanec naj s povitimi nogami čim več hodi.