Krčne žile – preventiva in kurativa

Prepoznavanje krčnih žil ni težavno, saj jih z lahkoto prepoznamo po nabreklih, vijugastih in modrikastih venah tik pod kožo, ki se običajno pojavijo na zadnji strani meč. Zaradi značilnega videza so lahko moteče; ne povzročajo pa zgolj estetskih težav, ampak lahko tudi močno poslabšajo kakovost življenja. Eden izmed značilnih simptomov krčnih žil je namreč občutek težkih in utrujenih nog, ki ga neredko spremlja srbenje. Ko bolezen napreduje, se lahko pojavijo pekoče bolečine nog ponoči ali po telesnem naporu, otekanje in celo krči, ki so najbolj izraziti po dolgotrajnem sedenju. Sprememba barve kože je običajno znak že zelo pozne faze, ki prinese veliko resnejše zaplete, kot sta tromboza ali vnetje povrhnjih ven.

Da bi lažje razumeli, zakaj do nastanka krčnih žil sploh pride, je potrebno najprej pojasniti nekaj osnovnih zakonitosti delovanja krvnega obtoka. Vse večje žile v telesu v grobem delimo v dve večji skupini, arterije in vene. Razlik med njima je precej, najpomembnejša pa je naloga, ki jo posamezna skupina žil opravlja. Poenostavljeno bi lahko zapisali, da arterije služijo prenašanju krvi, obogatene s kisikom in hranilnimi snovmi, od srca v preostale dele telesa. Naloga ven je ravno nasprotna, saj se po njih pretaka kri z ogljikovim dioksidom in odpadnimi snovmi, in sicer iz celotnega telesa nazaj proti srcu. Da bi vene iz nog pognale kri visoko v srce, morajo kljubovati težnosti. Pri tem jim pomagajo predvsem mišice v njihovi okolici, ki s krčenjem pritiskajo nanje in tako potiskajo kri navzgor, ter posebne žilne strukture, tako imenovane zaklopke. Njihovo delovanje je podobno ventilom, saj se odprejo med pretakanjem krvi proti srcu, nato pa se med premorom zaprejo, s čimer preprečijo tok krvi nazaj v smeri nog. Če so zaklopke šibke, poškodovane ali bolezensko okvarjene, prične kri teči nazaj. Kot rezultat tega se kri zbira v venah nog, kar se odraža v njihovi nabreklosti, zvijanju ali raztegnitvi. 

Na nastanek krčnih žil vplivajo različni dejavniki:

• Dednost: po nekaterih ocenah je najpomembnejši dejavnik tveganja prav dedna nagnjenost. V primeru, da je imel eden od staršev težave s krčnimi žilami, znaša tveganje približno 50 % in kar 90 %, če sta imela krčne žile oba starša. 
• Starost: s starostjo pride do obrabe venskih zaklopk, zaradi česar se lahko močno zmanjša njihova učinkovitost pri usmerjanju krvi. S starostjo hkrati pride do tanjšanja venskih sten, zato se poveča njihova občutljivost.
• Spol: kot smo že omenili uvodoma, so za nastanek krčnih žil v večji meri dovzetne ženske. Razlog gre pripisati hormonskim spremembam med menstruacijo, nosečnostjo ali menopavzo.
• Nosečnost: v telesu nosečnice se poveča volumen krvi, kar se odraža v večjem pritisku znotraj ven. Hkrati na žile pritiska tudi povečana maternica.
• Prekomerna telesna teža: podobno kot med nosečnostjo se tudi v tem primeru lahko pojavi višji venski tlak.
• Dolgotrajno sedenje ali stanje: povzroči postopno oslabitev venskih zaklopk. Še posebej težavno je sedenje s prekrižanimi nogami, ki lahko ovira tudi krvni obtok.
• Dlje časa trajajoča izpostavljenost soncu ali drugim grelnim telesom: znano je, da vročina povzroči razširitev ven, zato so tudi težave s krčnimi žilami navadno izrazitejše v poletnem času. 

Dobra novica je, da lahko z zdravim življenjskim slogom naredimo veliko za preprečevanje nastanka krčnih žil. V prvi vrsti naj bo to skrb za ustrezno telesno težo, opustitev razvad, kot sta kajenje in prekomerno pitje alkohola, uživanje dovolj velike količine vode in zdravo prehranjevanje, ter predvsem gibanje. Pri tem zadostuje že kratek sprehod ali vožnja s kolesom, zelo učinkovita telesna dejavnost za pospešitev celotnega krvnega obtoka je tudi plavanje. 

V kolikor imate sedečo službo in ste primorani dlje časa sedeti, vam svetujemo, da pri tem nimate prekrižanih nog. Če je le mogoče, redno vstajajte in naredite vsaj nekaj korakov. Prav tako vam priporočamo, da se izognete nošenju pretesnih oblačil, čevljem z visoko peto, pa tudi neposredni sončni svetlobi, še posebej v poletnem času. 

Če so se krčne žile pri vas že pojavile, je sprememba življenjskega sloga  in upoštevanje vseh zgoraj opisanih priporočil še toliko bolj pomembno. K vsem tem pa je smiselno dodati tudi:

• nošenje kompresijskih nogavic (obstajajo različne stopnje kompresije – svetujemo obisk pri zdravniku ali opravljanje meritev v prodajalnah Sanolabor, v jutranjih urah)
• pripravo hladnih kopeli
• med tradicionalne učinkovine za lajšanje simptomov, povezanih s krčnimi žilami, uvrščamo mazila na osnovi divjega kostanja. 

V primeru napredovale bolezni, ki jo lahko prepoznate po pojavu ostrih bolečin in oteklin, je nujen obisk zdravnika, ki bo predpisal nadaljnje postopke zdravljenja. 

Preberite si tudi:

V toplejše dni brez občutka težkih, utrujenih in oteklih nog